10. maja 2026 obeležujemo 150. obletnico rojstva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918). Pisatelj je med letoma 1896 in 1909 na Dunaju preživel več kot enajst let in tu napisal velik del svojih književnih del. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tudi širša nemško govoreča publika skozi vrsto prevodov spoznala Cankarja kot kronista in opisovalca dunajskega predmestja (posebej Ottakringa) ter avtorja, ki se je zavestno odmaknil od osrednje dunajske moderne. V preteklih letih sta pri založbi Heyn in v prevodu Erwina Köstlerja izšla nova prevoda romanov Hiša Marije Pomočnice (2024) in Gospa Judit (2024), ki sta jima leta 2026 sledili še deli (ki med drugim vključujeta še neprevedeni besedili) Iz predmestja in Krpanova kobila.
Za slovensko literarno in kulturno zgodovino je Cankarjev pomen neprecenljiv. Takoj po Cankarjevi smrti leta 1918 so se njegovega literarnega opusa polaščali v raznih ideoloških taborih. Najnovejši poskusi svetovnonazorske instrumentalizacije tega osrednjega avtorja slovenske moderne za zgodovinskorevizionistično agendo opozarjajo na nujnost vedno novega soočanja s prozaistom, esejistom in političnim mislecem Cankarjem, ki se je za časa svojega življenja postavil na stran socialne demokracije. 150. obletnica njegovega rojstva je čudovita priložnost za obujanje spomina na Cankarja kot dunajskega avtorja, kar je tudi bil.
PROGRAM
4. maj
19.00: Das Haus der Barmherzigkeit – Priredba za govor in klavir po romanu Hiša Marije Pomočnice Ivana Cankarja (v nemškem jeziku); Künstlerhaus Factory
5. maj
16.30–18.30: “Nato me je Dunaj vzel v svoje naročje …” – Literarni sprehod; Maria-Theresien-Platz (pri spomeniku Marie Terezije)
6. maj
9.00–17.30: Kritika življenja kot vsebina in namen umetnosti – Mednarodni simpozij; Univerza na Dunaju
7. maj
18.00: Cankar – Projekcija filma; Top Kino
V sodelovanju z Inštitut za slavistiko Dunajske univerze, Slovenski inštitut na Dunaju, Veleposlaništvo RS na Dunaju, Javna agencija za knjigo RS, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi tuj jezik, Urad vlade za zamejce in Slovence po svetu, Arbeiterkammer Wien, Institut für historische Socialforschung,