Že začetek leta 2025 bo postregel z dogodkom izrednega pomena za slovensko umetnost: dunajski muzej Belvedere bo v sodelovanju z Narodno galerijo Slovenije predstavljal vrhunce slovenskega slikarstva iz obdobja med revolucionarnim letom 1848 in razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918. Gre za največjo razstavo slovenske umetnosti na Dunaju doslej.
V ospredju razstave je prepoznavna značilnost slovenskega slikarstva tega časa: intenzivno ukvarjanje z barvo. Proučevanje njenega dekorativnega učinka, simbolike, izrazne moči in tehnične uporabe je bilo v času okoli leta 1900 v tolikšni meri prisotno le redko kje drugje.
Po Jožefu Tomincu, izjemnem slikarju predmarčne dobe, so se v drugi polovici 19. stoletja pojavile fascinantne osebnosti kot sta Jožef Petkovšek in Ivana Kobilca. Na prelomu stoletja pa se je uveljavila skupina slovenskih impresionistov: Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen. Njihov slog je odločilno zaznamoval slovensko umetnost do leta 1918 in tudi kasneje.
Razstava posebej tematizira ambivalenten odnos slovenskih umetnikov in umetnic do Avstrije in njene prestolnice Dunaj. Številni od njih so nekaj časa študirali ali živeli na Dunaju, v Gradcu ali v Spodnji Avstriji. Njihova ambivalenca je bila pogojena z občutkom prikrite izključenosti iz družbe in s hkratno odvisnostjo od državne podpore. Številni dokumenti iz arhiva Belvedera, ki so bili najdeni v sklopu priprav na razstavo, odstirajo nov pogled na kulturnopolitične vezi med Dunajem in Ljubljano.
Razstavo kurirata Markus Fellinger (kurator Belvedera) in Barbara Jaki (direktorica Narodne galerije Slovenije), ob pomoči Michela Mohorja (kurator Narodne galerije Slovenije) in Miroslava Haľáka (asistent kurator Belvedera).
V sklopu razstave se načrtujejo tudi vodeni ogledi v slovenskem jeziku in nekateri stranski dogodki, ki bodo objavljeni naknadno.
Foto: Ivan Grohar, Rafolško polje, 1903 (Belvedere, Dunaj)