V edinstvenem svetu Tine Dobrajc se ljudje in živali osamljajo v preobremenjeni naravi. Lepota in elegija njenih del ustvarjata močan vrtinec. Občutek izgube, ki nastane ob ogledu njenih slik, umetnica opredeljuje kot solastalgijo – doživljanje spreminjanja ali uničevanja lastnega življenjskega prostora.
S tem smo sredi socialne in politične resničnosti, kakršno jo Dobrajc doživlja v domači Škofji Loki, in ki jo s svojo umetnostjo povzdiguje na splošno raven. Gozd na njenih slikah je morda gozd za njeno hišo, a način, kako se spreminja, je enak tistemu tisočih drugih gozdov. Škofja Loka je bila lani hudo prizadeta od poplav in na njenih slikah vidimo poškodovane gozdove in ljudi, ki bredejo po blatu. Brez dvignjenega kazalca nas umetnica opozarja na podnebne spremembe, ki jih doživljamo vsi. V to naravo, ki ne služi kot všečna folija, postavlja deplasirane ljudi, odslužene trampoline ali opuščene, z grafiti porisane koče. Dobrajc pritegnejo motivi, ki se zdijo kot iz drugih časov ali krajev in namigujejo na urbano življenje v naravi. To trenje in njena raba močnih barvnih kombinacij zaznamujeta njena dela in njen način pripovedovanja.
“Nekaj čudnega se dogaja – in enostavno ne veš, kaj”, pravi Dobrajc o vzdušju svojih del in citira vrstico iz pesmi skupine Radiohead, ki bi lahko služila kot nadnaslov njenih slik: „Just ‘cause you feel it, doesn’t mean it’s there.“
Tina Dobrajc (* 1984, Kranj) je leta 2011 magistrirala iz slikarstva na ALUO. Leta 2024 je prejela priznanje Strabag Art Award.
V sodelovanju z Galerie Hilger in Parallel Vienna.