Otvoritev: 23. 4., 18:00
V okviru 24. izdaje razstave “Okno k sosedu”, ki jo kurira Olga Butinar Čeh, se bosta v galeriji Generalnega konzulata RS v Celovcu predstavila slikarka Anja Jerčič Jakob in kipar Marjan Drev.
ANJA JERČIČ JAKOB: SPREHAJANJA
Slikarstvo Anja Jerčič Jakob se razvija na subtilnem robu med figuralnim in abstraktnim, med mimetično in nemimetično podobo ter med realistično in nadrealno likovno govorico. Njene podobe niso zasnovane kot stabilne reprezentacije sveta, temveč kot odprta polja vizualnega mišljenja, v katerih se srečujejo zaznava, spomin in imaginacija. V zadnjem ustvarjalnem obdobju umetnica črpa motivno in materialno izhodišče iz svojega neposrednega okolja. Motivni impulz pogosto izhaja iz prizorov občasnih ali vsakdanjih sprehodov – iz prehajanj skozi krajino, prostor in svetlobne atmosfere, ki se zapisujejo v spomin kot vizualni fragmenti. Ti fragmenti v slikarskem procesu ne ostajajo na ravni dokumentarne zaznave, temveč postanejo izhodišče za kompleksno preoblikovanje vtisa. Pri tem ne gre za preprosto transkripcijo prizorov v likovni jezik ali za izkoriščanje iluzionističnih učinkov v smeri realistično razumljene podobe. Umetničin postopek je bliže procesu prenosa, prevajanja in transformacije zaznavnega vtisa v drugo prostorsko in časovno dimenzijo. Slikarsko delo se tako odvija v posebni časovnosti ustvarjalnega procesa, v kateri se začetna izkušnja prostora postopoma preoblikuje skozi plastenje barve, gestualne sledi in kompozicijske premike. V tem smislu njene krajine niso zgolj upodobitve konkretnega prostora, temveč postajajo polja vizualne refleksije, v katerih se materialnost barve in slikarska gesta prepletata z izkušnjo gibanja skozi krajino. Slika se vzpostavlja kot odprt vizualni organizem – kot prostor raziskovanja, v katerem umetnica ohranja zavestno držo svobode, eksperimenta in intuitivnega raziskovanja slikarskega medija.
Anja Jerčič Jakob (roj. v Slovenj Gradcu, 1975) je študirala na Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je pod mentorstvom prof. Emerika Bernarda leta 2000 diplomirala iz slikarstva. Na isti akademiji je leta 2004 zaključila magistrski študij grafike (mentor prof. Branko Suhy), leta 2007 pa še magistrski študij slikarstva (mentorica prof. Metka Krašovec). Od leta 2000 je kot likovna ustvarjalka, delujoča na področjih slikarstva, grafike in knjižne ilustracije, aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Njena dela so vključena v številne zbirke nacionalnega pomena. Od leta 2016 je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer danes deluje kot izredna profesorica za področje slikarstva.
MARJAN DREV: TORUSI IN PARI
Osrednji motiv predstavljenih kiparskih del, po večini iz terakote, Marjana Dreva je Torus, razumljen kot nekakšna zunanja oziroma nosilna forma, v katero so umeščeni oziroma »montirani« različni predmeti in kiparske vsebine. Torus v tem kontekstu deluje kot prostorski okvir ali okolje, v katerem je mogoče posameznemu kiparskemu elementu poiskati optimalno kompozicijsko lego ter izraziti največjo stopnjo dinamike in napetosti v razmerju med maso, praznino in prostorom. V kiparstvu Dreva torus deluje kot arhetipski model kompozicije, ki združuje tri temeljne elemente plastike: volumen (masa), praznino (odprtina) in kroženje prostora. Zaradi te strukture torus omogoča razumevanje skulpture kot dinamičnega organizma prostora, v katerem se notranje in zunanje nenehno prepletata. Prav zato je postal ena izmed ključnih implicitnih oblik modernističnega in sodobnega kiparskega mišljenja, ki ga v svojem delu sistematično raziskuje tudi Drev. Torus, ki bo predstavljen tudi na razstavi, ima najnižjo stopnjo torzije – torej najmanjši zasuk oziroma napetost (180°) – in s tem tudi najnižji energetski potencial. Izdelan je iz patinirane terakote.
Marjan Drev (roj. 1955 v Celju) je akademski kipar, ki je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam leta 2015 tudi doktoriral iz likovne teorije. Imel je 24 samostojnih razstav in je avtor desetih javnih figuralnih bronastih in kamnitih spomenikov na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini, v zadnjih letih pa se posveča projektu Forma viva Kaniža. Poleg umetniškega dela se ukvarja tudi s teorijo umetnosti, predava o sodobnih likovnih praksah in raziskuje vprašanja kiparske kompozicije ter prostora. Leta 2024 je prejel stanovsko kiparsko nagrado.
(Besedilo: Olga Butinar Čeh)