Otvoritev: 14.4. ob 15h
Foyer des Hörsaalzentrums am Campus der Universität Wien
Hof 2, Spitalgasse 2, 1090 Wien
Mag. Damir Žerič: Grofje Celjski – vzpon in padec elitne dinastije
predavanje
14. 4. 13:15-14:45
Institut für Osteuropäische Geschichte,
Hof 3, Spitalgasse 2, 1090 Wien
Na Dunajski univerzi bo predstavljena razstava Spomin Slovenije – Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta, ki jo je pripravil Slovenski nacionalni odbor programa UNESCO Spomin sveta v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami, kot so Arhiv Republike Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije ter drugi partnerji.
Razstava osvetljuje izbrane enote slovenske dokumentarne dediščine, ki se hranijo v arhivih, knjižnicah ter muzejih in so bile leta 2022 uvrščene na nacionalno listo UNESCO Spomin sveta in. Njen namen je poudariti pomen pisnih in drugih dokumentarnih virov za razumevanje zgodovinskega razvoja, kulturne identitete in kolektivnega spomina slovenskega prostora ter širše evropske dediščine.
Predstavljene in izbrane enote simbolično prikazujejo nekatere najpomembnejše mejnike najzgodnejšega in poznejšega razvoja slovenske kulture: listine grofov Celjskih (1262–1456), Dalmatinovo Biblijo (1584), korespondenco Primoža Trubarja, Stiški rokopis (ok. 1428), Prešerniano, pa tudi edini dokument vpisan v mednarodni register UNESCO Memory of the World: »Codex Suprasliensis«iz 10. stoletja, v hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Razstava tako ponuja celovit vpogled v bogastvo slovenske pisne dediščine – od srednjeveških rokopisov do novoveških knjižnih in arhivskih zakladov – ter poudarja njihov pomen za ohranjanje kulturne dediščine in krepitev zavesti o skupni evropski zgodovini.
Grofje Celjski, vzpon in padec elitne dinastije
Mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje bo na dan otvoritve predstavil grofe Celjske, najpomembnejšo srednjeveško plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest in sedež na današnjem slovenskem ozemlju. To je tudi zgodba o izjemnem vzponu in nenadnem padcu ter mnogih za slovensko zgodovino pomembnih mejnikih. V treh stoletjih je rodbina od statusa svobodnih gospodov prišla do naslova državnih knezov. Sorodstveno so se povezovali z mnogimi vladarskimi rodbinami in na vrhuncu moči obvladovali preko 125 gradov in urbanih naselij. Spomin na njihovo moč je obeležen tudi na državnem grbu Republike Slovenije.
V sodelovanju s Slovenska komisija za UNESCO, Institut für Osteuropäische Gesichte Universität Wien, Veleposlaništvo RS na Dunaju, Slovenski inštitut na Dunaju.